Prišla sva pa do sklepa, da kar danes stane 499 sit ali 2,08 € bo kaj kmalu zaokroženo na 2,10€ s tendenco, da bo po obveznem dvojnem označevanju cen ta isti artikel verjetno vztrajno lezel proti psihološki meji 2,99€, kar pa bo dejansko skoraj 50-odstotna podražitev. V vseh državah evro cone se je ta fenomen pojavil, v manjšem ali večjem obsegu, zato ne verjamem, da bo Slovenija izjema.V zadnjem času se kar vrste članki, tiskovne konference in inicijative interesnih združenj na to temo, ampak zdi se mi, da omenjenega “zaokroževanja” maloprodajnih cen in neupravičenih dvigovanj cen nasploh nič ne bo moglo popolnoma ustaviti.

Menim pa, da bi nekateri organom in ustanovam pri nas le uspelo storiti kaj, kar bi pripomoglo k lažjemu prehodu na evro. Če se ne motim, so pri Evropski banki nekatere države (mislim da Italija in Finska, ne vem zagotovo) že sprožile pobudo za izdajo bankovcev za 1€ in 2 €, zato bi bilo zelo dobro, če bi se tej pobudi pridružila tudi Slovenija. Danes spravljamo v denarnice (dokler bodo še v obtoku) tudi bankovce za 10 SIT (0.04 € ), da ne omenjam kako imamo polne žepe kovancev za 1 in 2 tolarja (0.00417 € in 0,00834 €). Ko se bo najmanjši kovanec za 1 centa (mimogrede a jih ne bi raje klicali stotini?), ki je dejansko vreden 2,39 SIT , znašel v našem žepu, bo vsem nam, ki se še spomnimo dinarjev v SFRJ pomenil ravno toliko, kot nam je pomenilo takrat pet par. Spomnim se, da smo jih otroci zbirali, verjamem, da ima marsikdo doma še kakšen kozarec od kislih kumaric, poln the simpatičnih a že takrat ničvrednih kovančkov. Da si ne bi delali utvar: psihološko ne delujeta nič kaj dosti vrednejša niti preostala dva bakrena evro-kovanca, kovanec za 20 centov pa v primerjavi z današnjim, skoraj enakovrednim kovancem za 50 SIT deluje ubogo. In tako bo tudi z dvema “dvobarvnima” kovancema (pred evrom sta taka bila v Italiji le kovanca za 500 in 1000 ITL, kar je četrtina vrednosti današnje dvojice), ne bomo čutili kaj imamo v žepu, hkrati pa se bomo skoraj na vsakem koraku srečevali z neupravičenim dvigovanju cen in zaokroževanjem (seveda navzgor). Razen praktičnega razloga, saj je bankovce laže nositi kot kovance, bi z emisijo teh dveh bankovcev vrnili psihološko vrednost denarju in s tem eliminirali vsaj en del potencialnih špekulacij ob prehodu na evro.

Spomnim se, da so na začetku galopa inflacije v naši rajnki domovini govorili, kako zahteven postopek je izdaja novih bankovcev, koliko to le traja itd. Kaj kmalu smo lahko ugotovili da to ni ravno tako, saj je takrat že razdružena ZRJ bila sposobna emisitirati bankovce z neštetimi ničlami s svetlobno hitrostjo, zato je dobro organizirana Evropska banka gotovo sposobna to izpeljati v slabem letu. Če se naše inštitucije (verjetno bi morala to biti Ministrstvo za finance in Banka Slovenije) dovolj zavzeto in pravočasno povežejo z iniciatorji izdaje dveh manjkajočih bankovcev bo naša država postala tudi dovolj prepoznavna, kar vsi ugotavljamo, da nam manjka.

Valentin Stefanović

 

Pred šestimi leti je dvanajst članic Evropske unije odpravilo lastna plačilna sredstva in namesto le teh uvedlo novo valuto: evro. Makroekonomsko je nova valuta upravičila svoj obstoj, saj je stabilna valuta, ki ima veljavo v svetu. Problemi, ki jih evro doživlja na svetovnih valutnih trgih, pa so posledica špekulativnih akcij. Evro namreč ogroža prevlado ameriškega dolarja in konkurira japonskemu jenu ter švicarskemu franku. Krepitev moči valute je resda odsev njene stabilnosti, vendar pa zmanjšuje izvozno konkurenčnost gospodarstva držav evrskega področja. Preboj evra na prvo mesto na valutnem trgu je še pred nami, in bo ob nadaljevanju drsenja dolarja kmalu lahko dosežen.